ZA SVET BREZ ZIDOV
Literarna branja: Ljubljana, Celje, Zagreb, Trst
Branje organizirajo: Slovenski center PEN, Kulturno-umetniško društvoPoiesisv, Društvo za novo umetnost, Društvo Škuc, Forum Tomizza, World Poetry Movement
o fojbah in genocidnih sosedih Ts 2005
Z neba pade dež, in tudi sneg in toča:
veliko ljudi poduši prehlad in revma
ali spodnese spolzka cesta.
Mrtvi kot mrtvi so vsi brez krivde.
Bo kdaj po potrebi postalo še vreme
pozabljena travma iz zgodovine?
So tudi hudi oblaki barbarska horda
slovanskega izvora?
Miš in slon. Kdo bo koga?
Miš predano grize in vrta, slon
se nedolžno pase in v jamo pade.
Največji problem so kraška brezna.
Ma, kaj dela slon z okli na Krasu?
Ma, kaj dela pod zemljo miš?
Ima samo slon svoj spomin?
Ima miš pravico do zob in življenja?
DI MALTEMPO E DI COLPE
foibe e gente genocida alle porte Ts 2005
Dal cielo pioggia, e magari neve e grandine,
tanta gente viene uccisa da reumi e tosse
o finisce spiaccicata sulla viscida strada.
I morti da morti sono tutti senza colpa.
Verrà ravvisato anche nei bollettini meteo
il trauma rimosso della storia?
Avrà un giorno anche il fronte di maltempo
un'origine barbara e slava?
Il topo e l'elefante da sempre in lotta.
Il topo con passione rode e scava, l'elefante
ingenuo pascola e cade nella buca.
Le fiobe in Carso sono un problema che scotta.
Ma che ci fa un elefante con zanne, sul Carso?
Ma perchè poi un topo si imbuca sotto terra?
Avrà soltanto l'elefante una sua memoria?
Avrà il topo diritto ai denti e alla vita?
Kdor gre, bi bil rad drugje,
kje daleč, kje bliže.
Kdor ostane, živi po metulje: če.
Če bo svet še kdaj cvetoče polje.
Kdor odide, je še zmerom sam,
kdor na novo pride, vse mu je tuje.
NA SVOJE
Chi parte, forse vuol ricominciare
da un’altra parte: lontano o vicino.
Chi resta, sfarfalla e campa: se ...
se il mondo fosse un giardino fiorito.
Chi se ne va, rimarrà ancora solo,
chi arriva, per sempre sarà “quello nuovo”.
RICOMINCIARE
Svet je vse nižji, daleč nekje se kadi.
Vstajajo megle: so se gore sesedle?
Svet je vse nižji, od tu in tam se kadi.
Se zlaga prah, brli mrak čez rosno polje?
Svet je vse nižji, kadi se bliže in bliže.
Svet se kazi. Ne, nič ni z očmi narobe.
NIŽAVJE
Il mondo è più piatto, e c’è un fumo lontano.
La nebbia ristagna: è franata una montagna?
Il mondo è più piatto, foschia da destra e da manca.
Polvere a strati, ombre aleggianti sui roridi prati?
Il mondo è più piatto, e il fumo è già qui. Mondo
allo sbando. Non è la vista che si sta appannando.
BASSOPIANO
Gostì se sivina, v pasovih. Ohranja
morje sledove ribje jate ob selitvi?
Morda zapisuje veter med vale
beg vseh živih na nove obale?
In kam z mrtvimi z nemim molkom
v globini! Z zavržki v svinčenem morju.
NE-MI
Bande di grigio rappreso. Forse a
celare banchi di pesci migranti nel mare.
O forse è il vento a segnare nell'onda
l'eterna fuga dei vivi verso vergini lidi?
Colmi di voci gli abissi, ammutita morte,
scarti e rifiuti in mari plumbeo nostro.
MUTI
...
Čeprav se zrno za zrnom osuva,
zaživi vsak hip vsak trenutek znova.
Žitje se v zaliv izliva, a ta hip uživa
v naročju neveste, kaj mar tesnoba.
Morje je shramba svetlobe,
oko v vesolju, nepreštevna rosa.
ZALIV
Chicco dopo chicco si svuota il baccello,
ad ogni istante l'attimo rinasce novello.
Tocca la vita le ultime prode, ma gode l'istante:
in braccio alla sposa, d'ogni assillo incurante.
Il mare è una dispensa di luce,
occhio del creato, immane distesa di gocce.
ULTIME PRODE